SABOTIN IN ZANIMIVOSTI GORIŠKIH BRD

V nedeljo, 27. junija, smo se člani Društva ABSTINENT Vipavske doline zbrali v Solkanu in se odpeljali do parkirnega mesta pod Sabotinom (609 metrov visok hrib nad Novo Gorico oziroma Solkanom, na meji med Slovenijo in Italijo). Podali smo se po pešpoti do razgledne točke , kjer se nam je odprl pogled na celotno Novo in “staro” Gorico z okolico.

Pot smo nadaljevali proti jugovzhodu sabotinskega grebena na vrh Sv. Valentina. Tu so konec 14. stoletja zgradili romarsko cerkev, o tem pričajo obnovljene ruševine, ki segajo na obe strani meje, bivanjski del je na slovenskem ozemlju, gospodarski kompleks pa na italijanskem. Nadalje nas je pot vodila do parkirišča in odpeljali smo se do koče na Sabotinu kjer nas je čakal vodič in popeljal na ogled manjšega muzeja prve svetovne vojne in karavel, ki pričajo o neživljenskih pogojih v katerih so bivali, se bojevali vojaki. Koliko trpljenja, gorja, žalosti… Pred kočo, v prijetni senci, smo se okrepčali, odžejali in odpočili.

Pot smo nadaljevali na hrib Mejnik nad Gonjačami in se povzpeli na 23 m visok razgledni stolp s 144 stopnicami, ki je bil zgrajen leta 1961. Je osrednja razgledna točka v Brdih, ob lepem vremenu se nam z njega odpre razgled na Brda (oz.malo Toscano, kot jih nekateri imenujejo, kjer je pokrajina posejana z manjšimi vasicami in veliko vinogradi), Julijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in mogočni Trnovski gozd.
Zelo lep prizor, ki ga s stolpa vidimo, je tudi vasica Šmartno pod njim. Naselje je nekoč predstavljalo utrdbo na strateški beneško-avstrijski meji. Danes pa je to arhitekturni biser, kulturni spomenik, edinstven kot celota in v številnih detajlih. Zraven stolpa je tudi spomenik posvečen 315 žrtvam druge svetovne vojne. Tu so nas prijazni domačini postregli z osvežilnim, domačim metinim sokom. Ogledali smo si cerkev Sv. Martina, z zvonikom, ki je bil prvotno obrambni stolp (za čas turških vpadov). Sprehodili smo se po slikovitih uličicah med hišami (rahlo spominjajo na Vipavski Križ), ogledali muzej – Briško hišo značilno za tamkajšnje domovanje in film, ki govori o njihovem življenju in ga predstavijo v hiši, obnovljeni po potresu leta 1978. Z ogledom Šmartna smo izlet tudi zaključili.
Naslednji mesec pa novim dogodovščinam naproti.

Napisali: člani društva Abstinent Vipavske doline