CELODNEVNI OBISK KVARNERJA

Zaradi želje po povezovanju, deljenju izkušenj in spoznavanju novih ljudi iz drugih društev, smo se člani Društva za zdravo življenje Nova Gorica začeli še bolj povezovati. V zadnjem času smo se zelo povezali predvsem z društvom Abstinent ter KZA Tolmin. Ravno zato smo se odločili, da na naš izlet po Kvarnerju povabimo tudi člane društev iz Ajdovščine in Tolmina. Na naše veliko veselje se je odzvalo kar lepo število članov, ki so seveda prijetno popestrili težko pričakovan izlet.

Kljub bojazni, da nas bo lahko zeblo in bomo mokri, smo na pot krenili polni optimizma in dobre volje. Najprej smo se z avtobusom odpeljali do Krka, kjer smo se vkrcali na ladjo. Pot nas je mimo Cresa Lošinja in Velebita vodila do otoka Pag. Vreme nas nato je prijetno presenetilo, tako da smo na naše veliko veselje lahko uživali v kratkih rokavih ter se nastavljali soncu.

Ogledali smo si Rab, nato še Pag, na ladji smo uživali v okusnem kosilu, predvsem pa se čudovito družili. Poskrbeli smo tudi za pravo primorsko malico, ki jo je kot vedno priskrbel Zlatko. Ker so tovrstna srečanja resnično prijetna, smo se dogovorili, da se naslednjič mi odzovemo na povabilo Ajdovskega ali Tolminskega kluba.

Napisali: člani Društva za zdravo življenje Nova Gorica

Eden od članov Društva Abstinent Vipavske doline, natančneje Damjan Turk, ima prijatelja, ki trdi, da je najlepše doma. Toda naš Damjan je glede te izjave nekoliko skeptičen, češ, kako lahko nekdo ve, kje je najlepše, če pa sploh nikamor ne gre. V našem društvu smo se zato odločili, da tej dilemi napravimo nepreklicno konec in tako že skoraj vsako soboto ali nedeljo nekam odvandramo, da bi s skupnimi močmi ugotovili, kje, da je pa tisti kraj, kjer je pa res najlepše.

In tako smo se v soboto, 1. oktobra tega leta pridružili Društvu za zdravo življenje iz Nove Gorice in skupaj z njimi odpotovali najprej z avtobusom do Krka. Sprva do otoka, potem pa še do mesta Krka, od koder smo se z ladjo odpeljali najprej na Rab, kjer smo si, v mladostnem vzdušju srečanja posebnih avtomobilov, ogledali čudovito mestece Rab. Kot je dejala naša vodička, tudi sama domačinka, je Rab en tak majhen otok, prisrčen, poln prelepih plaž in posebnih kotičkov, kjer se vsakdo v trenutku lahko počuti kot doma, kjer se domačini vsi med sabo poznajo in kjer imajo samo en problem in to so babji trači. Vreme je bilo lepo in res smo uživali v morju, soncu, trgovinicah in uličicah.

Na ladji je sledila pojedina, ribja ali mesna in tudi napitnica, alkoholna in brezalkoholna. Ladja, ki sprejme nekaj čez 200 potnikov, je bila polna gostov iz različnih podjetij in društev. Eni so bili za ribo, drugi za meso, eni za pomarančni sok, drugi za vino in tako nikomur ni bilo dolgčas.

Z Raba smo odpluli na Pag, do mesteca Lun, kjer smo se sprehodili skozi oljčni nasad. Ma te oljke so bile res stare in veličastne, včasih se tako samo reče, ampak te so bile pa zares. Skupinska slika je nastala ob 1600 letni oljki. In ja, vsega lepega je res prehitro konec in mi že plujemo nazaj proti Krku, kjer nas čaka avtobus, da nas odpelje domov. Ampak mi ne bi še šli domov, zato smo na avtobusu peli lepe romantične pesmi, ki so nas v mislih v trenutku popeljale vsepovsod, kamorkoli si je kdo zaželel. Peli smo in se smejali in si želeli, da traja in bolj kot smo želeli, da traja, prej smo bili doma.

Zagotovo vas zanima, če nam je uspelo ugotoviti, kje je najlepše! Meni je najlepše doma. Doma sem pa takrat, ko v srcu čutim radost, igrivost, iskrenost, globino, povezanost, prijateljstvo in na tem izletu je bilo vseh teh drobnih dragocenih občutij res veliko. Torej, draga druščina, kdaj gremo spet domov?

Napisali: člani društva Abstinent Vipavske doline